APDEJT.si

Ministrica za evropske zadeve Črne gore, Maida Gorčević, je poudarila, da si Črna gora ambiciozno prizadeva postati članica EU do leta 2028 in da ne obstaja alternativni načrt. Med pogovorom s predsednikom Odbora za evropske zadeve v slovaškem parlamentu, Janom Ferenčakom, je Gorčevićeva dejala, da je cilj zahteven, vendar predano delajo v skladu s priporočili EU in pričakujejo kmalu zaprtje poglavij. Slovaška močno podpira Črno goro na tej poti in deli svoje izkušnje iz lastnega procesa pridruževanja.

Afganistan je stresel nov potres z magnitudo 5,6, ki je prizadel isto območje kot potres 1. avgusta. Medtem je število smrtnih žrtev prejšnjih potresov naraslo na 2.205. Preživeli se borijo za osnovne življenjske potrebščine, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa nima dovolj sredstev za pomoč.

Združene države Amerike so vložile zahtevo za odvzem državljanstva Slobodanu Letiću, nekdanjemu častniku Vojske Republike Srbske, zaradi prikrivanja in lažnega predstavljanja svojega sodelovanja v pretepanju, mučenju in spolnem nasilju nad civilisti med vojno v Bosni leta 1992. Letić je po navedbah Ministrstva za pravosodje ZDA prikril svojo vpletenost med postopki priseljevanja in naturalizacije. Poleg tega je črnogorski tožilci napredovali pri pregonu vojnih zločinov, vključno s podpisom bilateralnih sporazumov za podporo žrtvam in priča.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je ponovil podporo Madžarske Miloradu Dodiku, pri čemer je poudaril spoštovanje volje naroda, ki je izvolil svoje voditelje na demokratičnih volitvah. Dodik se je Madžarski zahvalil za podporo, medtem ko mu je Centralna volilna komisija BiH odvzela mandat predsednika Republike Srbske zaradi pravnomočne obsodilne sodbe.

Izraelski minister za obrambo Jisrael Katz je po povečanih raketnih napadih Hutijev iz Jemna zagrozil z odmazdo v obliki 'desetih bibličnih ran'. Hutiji so namreč okrepili napade na Izrael in ladje, povezane z Izraelom, v Rdečem morju, pri čemer so uporabljali balistične rakete in drone.

Veleposlanika Črne Gore v Franciji in na Hrvaškem sta uradno nastopila svoji funkciji. Dubravka Lalović, veleposlanica v Franciji, se je zahvalila za stalno podporo Francije kot strateškega partnerja in zaveznika Črne Gore, še posebej v kontekstu evropske integracije. Predala je poverilna pisma francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. S predajo poverilnih pisem so črnogorski veleposlaniki potrdili zavezanost nadaljnji krepitvi dvostranskih odnosov s Francijo in Hrvaško, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, dialogu in skupni viziji evropske prihodnosti.

Benjamin Netanjahu je belgijskega premierja označil za 'šibkega' po napovedi Belgije, da bo priznala Palestino. Hkrati je izraelska notranja varnostna služba Shin Bet sporočila, da je preprečila načrt Hamasa za atentat na ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira. Skrajno desničarski minister Bezalel Smotrich je predstavil načrt za aneksijo skoraj celotne Zahodne obale. V Jeruzalemu je bilo aretiranih 13 protestnikov, ki so protestirali proti avtoritarnemu režimu na strehi Narodne knjižnice.

Dne 3. septembra 2025 so se zgodili različni dogodki in objave po svetu. San Juan Daily Star je objavil pravna obvestila. Deccan Herald je predstavil najboljše fotografije s celega sveta in tudi druge novice. GNLM je objavil svojo redno številko časopisa v Mjanmaru. V finski reviji Ess.fi je bil objavljen strip Fingerpori. Rionegro.com.ar pa je objavil osmrtnice v Argentini.

Hrvaški zunanji minister Grlić Radman je izjavil, da Hrvaška in Črna gora delata na reševanju odprtih vprašanj. Med temi vprašanji so odškodnine za hrvaške državljane, ki so bili zaprti v Morinju, in sprememba imena bazena, ki nosi ime enega od paznikov v tem zloglasnem taborišču. Radman je poudaril, da morata Podgorica in Zagreb rešiti te zadeve.

Belgija je napovedala, da bo palestinsko državo priznala na Generalni skupščini ZN, kar je sprožilo nezadovoljstvo Izraela zaradi vse večjih globalnih kritik zaradi vojne v Gazi. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je izjavila, da lahko samo Združene države zaustavijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in humanitarno krizo v Gazi.

Predstavniki srbske diaspore so v New Yorku protestirali pred poslopjem družbe BC Partners, s čimer so izrazili zaskrbljenost zaradi domnevnega načrtovanja slabitve televizije N1 in medijske svobode v Srbiji. Protest je sledil objavi posnetka, ki naj bi razkrival omenjeni načrt.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Po poročanju uporniške skupine Sudansko osvobodilno gibanje/Armada (SLM/A), ki deluje na tem območju, je v plazu v gorah Mara v zahodnem Sudanu umrlo najmanj 1000 ljudi. Katastrofo so povzročile močne padavine v regiji, ki jo je prizadela državljanska vojna. SLM/A je pozvala Združene narode za humanitarno pomoč.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da bi Črna gora lahko postala članica EU že leta 2028, Albanija pa leta 2029, če se bo tehnično delo zaključilo do konca leta 2026. V zadnjih osmih mesecih je bilo odprtih več pogajalskih sklopov kot v prejšnjih petih letih in zaprtih več poglavij kot v desetih letih. Hrvaški premier Andrej Plenković je pozval k treznosti pri ocenjevanju širitve EU. Kosova je poudarila, da bo EU podpirala Črno goro pri zaprtju vseh poglavij do konca prihodnjega leta.

V Nikšiću so aretirali moškega zaradi suma večkratnega posilstva. V Sutomoru so aretirali albanskega državljana zaradi suma vlomov. V Sremski Mitrovici so organizirali komemoracijo ob obletnici stradanja Srbov leta 1942. V Leskovcu se je stranka odzvala na smrt novorojenčka v bolnišnici in predlagala zunanje strokovno mnenje. Pisatelj Velibor Jović iz Vranja se je po upokojitvi posvetil književnemu delu. V Bijelom Polju so napovedali premiero psihološke drame "Siročad", z omejenim številom mest.

Albanski minister za Evropo in zunanje zadeve, Igli Hasani, se je udeležil Strateškega foruma Bled 2025 v Sloveniji. V svojih izjavah je poudaril zavezanost Albanije krepitvi sodelovanja in spodbujanju dialoga v regionalnem in globalnem kontekstu. Hasani je ob tem izpostavil pomembnost foruma ob njegovi 20-letnici za razpravo o aktualnih izzivih, vključno z integracijo Zahodnega Balkana.

Vodja proruske Stranke preporoda, Kostadin Kostadinov, je bil posnet, kako blokira vhod avtomobila v tovarni orožja v bolgarskem Sopotu med obiskom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Kostadinov je očitno mislil, da se Von der Leynova nahaja v vozilu.

Predsednik Črne Gore, Jakov Milatović, se bo udeležil Blejskega strateškega foruma na povabilo slovenske predsednice Nataše Pirc Musar. Milatović bo nastopil na predsedniškem panelu, kjer bodo sodelovali tudi predsedniki Slovenije, Estonije (Alar Karis) in Češke (Petr Pavel).

Predsednik Črne Gore, Jakov Milatović, je na povabilo predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar sodeloval na Blejskem strateškem forumu. Milatović je nastopil na predsedniškem panelu, kjer so bili prisotni tudi predsednik Estonije, Alar Karis, in predsednik Češke, Petr Pavel.

Premierja Črne gore in Hrvaške, Milojko Spajić in Andrej Plenković, sta se sestala na Blejskem strateškem forumu v Sloveniji. Poudarila sta strateški pomen dobrih odnosov med državama za celotno regijo in izrazila željo po reševanju odprtih vprašanj v dobrososedskem vzdušju. Razpravljala sta o skupnih podvigih po blokadi EU.